Poročilo konference Dan najboljše prakse 2021

Uspeh digitalne transformacije temelji na vključenosti ljudi

Inovativnost in nenehne izboljšave na področju proizvodnje, razvoja, organizacije in vodenja so ključnega pomena za uspešno poslovanje v digitalni dobi. Za uspešen razvoj je nujno optimiziranje proizvodnih procesov, ki temelji na vključevanju vseh zaposlenih, so izpostavili domači in tuji strokovnjaki na 10. konferenci Dan najboljše prakse. Jubilejni dogodek z naslovom »Digitalni lean v proizvodnji« je v spletni obliki potekal 1. oktobra 2021, v organizaciji Sekcije uporabnikov sistemov stalnih izboljšav in Grozda Pametne tovarne (SRIP ToP).

Jubilejna konferenca je ponudila številna nova spoznanja o načinih uvajanja metode in uporabe digitalnega lean-a za doseganje višje dodane vrednosti, poslovne uspešnosti, inovativnosti, zadovoljstva zaposlenih in ugleda ter odpravljanja napak ali izgub v proizvodnem procesu.

Dr. Marjan Rihar, direktor Zbornice za elektronsko in elektroindustrijo pri GZS in predsednik programskega odbora, je ob uvodnem nagovoru poudaril pomen nenehnega izboljševanja proizvodnih procesov ter izrazil zadovoljstvo ob uspešnem sodelovanju s Strateško razvojnim-inovacijskim partnerstvom Tovarne Prihodnosti (SRIP ToP). Ob 20-letnici delovanja Sekcije uporabnikov sistemov stalnih izboljšav – SuSSI, ki jo vodijo na Zbornici elektronske in elektroindustrije, je izpostavil uspeh delovanja sekcije, ki temelji na angažiranju vodstva podjetij in spodbujanju aktivnega sodelovanja vseh deležnikov pri digitalnih preobrazbah, prenosih znanj in inovativnih pristopih. Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je ob tem dodal, da ima digitalizacija pri nadaljnjem razvoju gospodarstva ključno vlogo. Optimizacija procesov z lean filozofijo in sredstva, ki bodo na razpolago v ta namen, ustvarjajo odlično priložnost za zvišanje produktivnosti, učinkovitosti in poslovne uspešnosti.

V nadaljevanju sta spregovorila dr. Jožica Rejec in dr. Marjan Pogačnik, dolgoletna sokreatorja vsebin iz Sekcije uporabnikov sistemov stalnih izboljšav. Izpostavila sta osrednje motive za vzpostavitev Sekcije 20 ključev, kot se je sekcija imenovala prvotno. V prvih letih delovanja je imela sekcija predvsem vlogo povezovalca podjetij in vlade, kar je vplivalo na zagon in aktivno podporo podjetjem. Pripomogla je predvsem z izmenjavo znanj in dobrih praks iz različnih panog domačih in tujih trgov. Danes delovanje SuSSI še vedno temelji na izvajanju delavnic z izmenjavo praks, kar podjetnikom nudi širino raznolikih znanj in metod za stalne izboljšave. Po besedah dr. Marjana Pogačnika je za spremembo kulture podjetja namreč potrebno vložiti kar nekaj časa, pomembna pa je tudi vztrajnost, prisotnost in podpora vodstva ter nagrajevanje tako manjših kot večjih izboljšav. Sčasoma inoviranje tako postane kultura podjetja, ki prinaša rezultate. »Če vodstvo razume potrebe, bo tudi sistem stalnih izboljšav uspešen,« je še poudarila dr. Jožica Rejec.

O pomenu optimizacije procesov z uporabo digitalnega lean-a je spregovoril dr. Richard Keegan, avtor, svetovalec v Centru za industrijsko povezovanje EU-Japonska in profesor na Univerzi Trinity College Dublin: »Vitka metoda je način vodenja ljudi, ki deluje. Uvajanje lean metode ustvarja dodano vrednost za podjetje in celotno gospodarstvo. V zadnjih letih smo se zavedli pomena in potrebe po digitalizaciji, pri tem pa smo naleteli na izzive z razumevanjem, kaj to sploh pomeni, kako tehnologije uporabljati in predvsem, kaj želimo z njimi doseči. Orodja digitalnega lean-a omogočajo razumevanje delovanja tehnologij, vpoglede v možnosti nadaljnjega razvoja, ustvarjanje dodane vrednosti in rešitve težav s pomočjo digitalizacije. Pri tem pa ne smemo pozabiti na odnose z zaposlenimi, ki jih moramo v procese inoviranja stalno vključevati in aktivno spodbujati. V prihodnosti bodo zmagali tisti, ki bodo gradili odnose z ljudmi, uporabljali tehnologije in uvajali nove prakse z nenehnimi izboljšavami.«

Direktor Zavoda Ptica, dr. Peter Metlikovič, je predstavil prednosti in koristi digitalnega leana pri vodenju ljudi v organizacijah. Izpostavil je, da brez motiviranih ljudi napredek v razvoju praktično ni mogoč. V Sloveniji je v povprečju aktivno nezavzetih 23 % zaposlenih ter delno zavzetih 48 % zaposlenih. Večjo zavzetost bi lahko spodbudili z ustvarjanjem manjših oddelkov, ki imajo popolno z avtonomijo, jasne cilje, lastno znanje in namen. Skupinovodja tako lažje usmerja svojo ekipo, kar vpliva na hitrejše reševanje problemov, uspešno medsebojno sodelovanje in nenazadnje stalno izboljševanje delovnih procesov. Bistvena je vključenost ljudi, razvoj in delo z ljudmi ter sistematičnost dela, ki zagotovi končno vrednost za kupca.

O razumevanju digitalizacije in digitalnega lean-a je spregovoril dr. Nikolaos Dimitriadis, nevroznanstvenik, nevromarketer, motivacijski govorec, predavatelj na Ljubljana MBA in Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poudaril je, da z uporabo tehnologij lahko dosežemo več, se bolj razvijamo in hitreje učimo. Veliko organizacij se ob tem sooča z vprašanji, kako s pomočjo tehnologije sploh preobraziti poslovanje in se usmeriti v nenehne izboljšave. Raziskave kažejo, da je kar 75 % vseh poskusov digitalne transformacije neuspešnih, glavni razlog pa tiči v nevključevanju ljudi v procese inoviranja in optimizacije procesov. Za uresničevanje ciljev so zato bistvenega pomena odnosi z ljudmi in stalna vključenost v razvoj idej. Pomembno je, da zaposleni sprejmejo nujnost sprememb in pri njih aktivno sodelujejo z novimi idejami. Kulturni elementi, ki zaposlenim omogočajo razvoj idej so avtentičnost, ponos, pripadnost in zabava. Pomanjkanje teh kulturnih elementov pa lahko vpliva na delovno nezavzetost zaposlenih. Za razvoj in uspešno transformacijo organizacij je potrebno ustvariti kulturo, ki temelji na toplini in kompetentnosti, zaposleni pa jo z veseljem živijo vsak dan.

Sledila je interaktivna delavnica o vitkih rešitvah z digitalizacijo, ki sta jo vodila Miha Vedenik iz podjetja Lean rešitve d.o.o. in Mitja Gnezda iz ebm-papst Slovenija proizvodnja elektromotorjev d.o.o. Poudarila sta, da je vitka kultura podjetja možna le s povezanimi in celovitimi metodami, ki se med seboj ne smejo izključevati. Miha Vedenik je izpostavil, da v Sloveniji približno 50 % podjetij sicer uporablja tehnologije, niso pa z njihovo pomočjo še vpeljevali novih metod v proizvodne procese. V nadaljevanju sta podala primere vitke metode v praksi in priredila praktični prikaz primera prevzema stroja z virtualnimi očali. Prikazala sta tudi avtonomno vzdrževanje z uporabo virtualne resničnosti, orisala primer odprave zastoja s pomočjo serviserja z virtualnimi očali in predstavila pozitivne učinke povezave med vitkimi metodami in virtualnimi očali. Ob zaključku sta še poudarila, da je ljudi potrebno aktivno vključevati v procese, z njimi sodelovati, skupaj reševati težave in z njimi deliti uspehe.

Konferenco je spremljalo več kot 100 udeležencev iz slovenskih in tujih podjetij in organizacij. Naslednja konferenca bo 30. septembra 2022.

Dan najboljše prakse- Digitalni lean v proizvodnji, 1. oktober 2021 - YouTube

Dan najboljše prakse 2021 - 2 del delavnica - YouTube